THE JULIAN ALPS – In the Kingdrom of Golden Horns

The Julian Alps or the Júlijci are the largest and highest mountain group in Slovenia. They are in the southern and eastern part of the Alps and represent part of the Southern Limestone Alps. They lie in northwestern Slovenia and northeastern Italy, and were named after Gaius Julius Caesar. Their highest peak, which is also the highest peak in Slovenia, is Triglav with 2,864 meters, and the second highest peak is the Italian Montaž (2,753 m). Most of the Julian Alps are included in the Triglav National Park. They are divided into the Eastern and Western Julian Alps. They measure around 4,400 km² in area (the Slovenian part measures 1,542 km²) and cover the area between the Sava Valley and the Kanalska Valley. In the south, they are bordered by Soča, Baška grapa and Jelovica, which is also part of the Julian Alps.

THE KARAWANKS – Guardians of the Alps

The Karawanks are the longest Slovenian mountains. Their ridge with the highest peak of Stol (2236 m) are towed 120 km far from Tarvisio to Slovenj Gradec. Together with the Zillian and Carnian Alps, they form the Drava mountain group. Karavanke, along with the Kamnik-Savinja Alps, form a natural dividing line between Austrian Carinthia and Gorenjska. Through Karavanke crossings, important trade routes take place between Western and South-Eastern Europe. One of them is also Ljubelj (1370 m), which is more than 300 years old and should be one of the first road passes in Europe, and the other the passage of the Seeberg-Sattel pass. Today under the Karavanke the motorway tunnel connects Ljubljana with the Villach in Austria. The tunnel was created in parallel with the original railway tunnel. A large number of mountain huts offer plenty of opportunities for hikers. Many peaks feature a beautiful view of Klagenfurt and its surroundings, as well as the Ljubljana valley

Znana je človeška nagnjenost, da skozi domišljijo in pričakovanje doživljanja strahu, ki se prenaša v svet nemogočih dogodkov in psihoz, razkriva neznano, ki je prisotno pri nezakonitih dejanjih, škandalih, grozodejstvih, ki so zunaj meja “normalne” človeške izkušnje, pozdravljene z moralo, realnostjo, logiko in potencialnimi zadevami. To potrebo so čutili tudi otroci in zato so se zanimali za zgodbe o vilah, vampirjih in volkodlakih. Domišljija ljudskih pesnikov v vseh državah je pokazala veliko zanimanje za širjenje mitov o božanstvih, zgodb o čarovnicah, pravljic o polljudeh in polživalih, velikanih in čarovnikih. Vse to se je skozi stoletja preneslo v pisno in govorjeno besedo. Nato je prišel film, ki je s svojo “magijo” v sliki in zvoku lahko materializiral vse, kar ljudje medtem lahko le poslušajo ali si le predstavljajo ali pošiljajo na statične risbe oziroma silhuete, ki jim pravijo tako imenovane kitajske fantazmagorije. Prav tako ni presenetljivo dejstvo, da so bili in so še vedno tako priljubljen žanr grozljivke. Njihova posebnost in bistvo so njihove grozljive in šokantne manifestacije. Morda je to razlog, zakaj si je grozljivka prislužila sloves manjvrednega žanra – grozljivka vzbuja precej intenzivna čustva strahu, presenečenja in gnusa.

HORRORBOO 2.0 – Analiza filmske grozljivke

Ključne temelje filmskega horrorja je postavil Kabinet dr. Caligarija, ki je s popačeno scenografijo in subjektivno psihologijo ustvaril vizualni jezik strahu. Ekspresionizem je strah razumel kot notranje stanje zavesti, ne zgolj zunanjega pošastnega sovražnika.

Ameriški studio Universal je v 30. letih ustvaril kanon z ikonami, kot sta Dracula in Frankenstein, kjer se horror povezuje z gotiko, moralnimi opozorili in znanstveno hybris.

Italijanski horror, zlasti giallo in nadnaravni horror, poudarja estetiko, telesnost in ritual. Filmi, kot je Suspiria, združujejo baročno vizualnost, okultizem in senzorični napad na gledalca.

Britanski horror pogosto črpa iz poganskih tradicij, ruralnih skupnosti in zgodovinskega spomina. The Wicker Man je paradigmski primer horrorja kot kulturnega konflikta med modernostjo in arhaičnim svetom.

Japonski horror temelji na duhovih (yūrei), prekletstvih in tehnologiji. Ringu združuje tradicionalni folklorni strah z moderno medijsko anksioznostjo.

Filmi, kot je Satan’s Slaves, združujejo kolonialno zgodovino, religijo in družinsko travmo ter predstavljajo horror kot moralno in duhovno razpadanje skupnosti.

Ameriški horror se razvija od klasičnih pošasti do psiholoških in družbenokritičnih filmov. The Shining uporablja prostor hotela kot metaforo razpada zavesti, medtem ko sodobni horror (t. i. elevated horror) strah povezuje z rasizmom, družinsko disfunkcijo in identiteto.

Osebne in sociološke cilje dosega posameznik preko družbe, njenih odnosov in družbenega sistema. Gospodarske cilje posameznik dosega preko gospodarskih skupnosti – asociacij. Gospodarske asociacije so posebne institucije družbe, v katerih se manifestirajo cilji posameznikov v zvezi z ekonomskimi in gospodarskimi aktivnostmi in imajo posebno vlogo in vsebino v družbenem sistemu. Lahko se manifestirajo preko pojma podjetje, ki je pravno označen kot skupek poosebljenega kapitala. Posamezniki vlagajo v podjetja svoj kapital z željo, da bi preko diverzifikacije tveganja dosegli svoje ekonomske in gospodarske cilje. Priročnik Korporacijski management – ustanavljanje in upravljanje gospodarskih subjektov vam na poenostavljen način predstavi zelo obširno tematiko statusa gospodarskih družb. Usmerjen je predvsem v jasno in nedvoumno razlago splošnih korporacijsko pravnih pojmov, ki so podprti s primeri aktov, listin in sklepov. Ta praktična nota daje priročniku posebno vlogo, saj odstranjuje tančico skrivnosti in zapletenosti vsakemu posamezniku, ki se bo odločil za nakup priročnika.

UPRAVLJANJE ZASEBNEGA SEKTORJA

Redkost dobrin nas sili v njihovo čim učinkovitejšo izrabo – v gospodarjenje. Ker so dobrine redke, se moramo odločati in izbrati med več možnostmi – alternativami. Ko se odločimo in izberemo eno, se s tem odrečemo koristim drugih alternativ. Korist zavržene alternative imenujemo oportunitetni strošek. Nujnost gospodarjenja narekuje nujnost odločanja. Odločanje pa je proces, v katerem se na podlagi zbiranja in vrednotenja informacij o povpraševanju po proizvodih, razpoložljivih inputih in tehnologijah odločamo o outputu, ne glede na to, ali govorimo o podjetju, neprofitni organizaciji ali državi. Odločitveni proces poteka v petih fazah – ugotavljanje alternativ, določanje možnih izidov, oblikovanje kriterijev za izbor, ugotavljanje verjetnosti izida posamezne alternative in izbor alternative. Ideje posameznikov o možnostih učinkovitejšega kombiniranja proizvodnih tvorcev, kot to počno konkurenti, lahko pripeljejo do ustanovitve podjetja.

Moderen in uspešen poslovnež mora dandanes v splošnih okvirih poznati celotno področje delovanja poslovne organizacije, kateri pripada. Velik del le-te zavzemajo tudi odločitve na področju davkov. Pametne, preudarne, hitre in koristne odločitve na poslovnem področju so lahko gonilna sila nekega poslovnega sistema. Pri tem ima poznavanje davčnih zakonitosti tako materialnih kot tudi procesnih eno od odločilnih vlog v boju s konkurenco na ekonomskem in finančnem trgu. Priročnik Davčni management, Kako zmanjšati davčno breme posega na vsa davčna področja davčnega sistema. Posebej je v priročniku poudarjen vidik mednarodnega obdavčevanja in digitalne ekonomije. Dodana vrednost priročnika je v tako imenovani “davčni matematiki”, kjer z dejanskimi primeri izračunov davčnega bremena pojasnimo dokaj zapletene davčne institute. Priročnik je uporaben tako strokovni javnosti kot tudi vsem ostalim, ki se tako ali drugače srečujejo z davki in problematiko obdavčevanja.

MEDNARODNO KORPORACIJSKO OBDAVČENJE

Skupni trg EU je eden od najpomembnejših vidikov delovanja EU. Oblikovanje skupnega trga vsebuje tudi odpravo ovir, ki še vedno onemogočajo prost pretok blaga in storitev. Države članice so se v Lizbonski strategiji dogovorile za dosego cilja, da naj bi Evropa do leta 2020 bila najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Eden od teh ciljev je tudi ureditev davčnega sistema EU. Urejanje davkov je v EU prepuščeno državam članicam, skupna so samo davčna načela. Avtonomija držav članic na področju davkov ima za posledico 27 različnih davčnih sistemov. Harmonizacija posrednega obdavčevanja je le del tega procesa, ki se zrcali v harmonizaciji DDV oziroma sprejetju šeste direktive DDV leta 1977, medtem ko harmonizacija neposrednega obdavčenja napreduje bistveno počasneje. Značilnosti obdavčenja korporacij v EU je izrazita davčna konkurenca s številnimi negativnimi vplivi na učinkovitost delovanja podjetij in na evropsko gospodarstvo.  Države članice se vse bolj zavedajo teh negativnih smernic, zato si prizadevajo narediti korake v smeri harmonizacije neposrednega obdavčenja podjetij na notranjem trgu EU.

Sistematika oddaje javnih naročil je velikokrat “kamen spotike”, saj je treba upoštevati uravnoteženost proračuna, kar vpliva na postopke oddaje javnih naročil, načela gospodarnosti in ekonomičnosti in nenazadnje tudi enakopravnosti ponudnikov. Pravila javnega naročanja posegajo v fazo pogajanj in sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom, medtem ko se za pogodbene obveznosti uporabljajo civilnopravna pravila. Samo natančna določitev “pravil igre” je porok, da se bodo proračunska sredstva uporabljala z najmanjšimi stroški in največjo koristnostjo.

JAVNO NAROČANJE GRADENJ

Javno naročanje gradenj predstavlja enega najzahtevnejših segmentov javnega naročanja, saj združuje pravne, ekonomske, tehnične in organizacijske vidike. Gradbeni projekti so praviloma kompleksni, finančno obsežni in časovno dolgotrajni, kar povečuje tveganja za nepravilnosti, neučinkovitost in zlorabe. Kljub razmeroma natančni pravni ureditvi, predvsem na podlagi Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in evropskih direktiv, se v praksi pojavljajo številni problemi, ki vplivajo na uspešnost izvedbe projektov. Namen tega eseja je analizirati ključne izzive in problematiko javnega naročanja gradenj ter predlagati možne rešitve.

Problematika javnega naročanja gradenj izhaja predvsem iz kompleksnosti projektov in neustrezne priprave ter izvedbe postopkov. Ključni izzivi vključujejo slabo dokumentacijo, neustrezna merila, pravne zaplete in korupcijska tveganja.

Pojem banka sega že globoko v zgodovino človeštva, njen razvoj je vezan na razvoj menjave dobrin. Poslovne banke so v rastočih gospodarstvih običajno najpomembnejši finančni posredniki, ki na eni strani zbirajo prosta denarna sredstva, na drugi pa navedena sredstva nalagajo deficitarnim gospodarskim celicam tako, da jim spreminjajo ročnost, obseg in tveganje. Organizacijska struktura banke je predvsem odvisna od velikosti, vrste ponujenih storitev ter pravnih omejitev v posamezni državi. Denarni posli, s katerimi se ukvarjajo banke, so zelo različni glede na obliko in vrsto, poleg tega pa so ti posli številni, zato njihova nesistematična obravnava ne bi dala popolnega pregleda poslovne strukture banke. Upravljanje s tveganji je eden izmed ključnih elementov za uspešno poslovanje banke, saj je banka po naravi poslovanja »proizvajalec tveganj«. Tveganje lahko opredelimo kot razmere, v katerih obstaja negotovost prihodnjih dogodkov. Plačilni sistem je sistem, ki ureja plačevanje znotraj posamezne države in plačevanje preko njenih meja.

ZAVAROVALNE STORITVE

Zavarovalništvo je ena od razvijajočih se in rastočih gospodarskih panog. Z zgodovinskega vidika lahko govorimo o nekaj stoletni zavarovalniški tradiciji na Slovenskem. Pomen zavarovalništva se z razvojem gospodarstva povečuje, saj se z naraščanjem materialnega bogastva družbe veča tudi potreba po zagotavljanju gospodarske varnosti, kar strnemo v storitveno in tržno funkcijo zavarovanja, ko zavarovanje z izravnavanjem nevarnosti zagotavlja gospodarsko varnost.

Osnovne prvine zavarovalne storitve so bistvene tako za zavarovalnico kot tudi za zavarovalca. Zavarovalnica bo povrnila nastalo škode le, če se bo zgodila na predmetu zavarovanja, v času trajanja zavarovalnega kritja, zaradi zavarovane nevarnosti, škodni dogodek pa bo bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov, zato sodi zavarovalna pogodba med tvegane pogodbe. Zavarovanje praktično pomeni skupno nošenje nevarnosti v okviru posameznih nevarnostnih skupin (zavarovalnih vrst), katerim so izpostavljeni posamezni gospodarski subjekti in posamezniki oziroma njihovo imetje.

Pogodba nastane, če so dani zakoniti predpogoji za veljavnost pravnega posla. Pogodba je pravno dejanje le v primeru, če pravo določa zanjo pravne posledice. Temeljni elementi obligacijske pogodbe so: sposobnost pogodbenih strank za sklenitev pogodbe; soglasje volj pogodbenih strank; možen oziroma dopusten predmet pogodbe; veljavna pravna podlaga pogodbe in potrebna oblika, če se ta zahteva. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah, ko dosežeta soglasje volj. Posamezna pogodbena razmerja lahko po vsebini delimo na več vrst. V skupino pogodb o odsvojitvi spadajo tista pogodbena razmerja, v katerih upnik, pridobi na stvari, ki je predmet pogodbe, stvarno pravico, medtem ko pri pogodbah o uporabi upnik pridobi na predmetu pogodbe obligacijsko pravico. Največjo skupino tvorijo pogodbena razmerja glede storitev. Pri le teh ima upnik terjatev na neko storitev. Med ta pogodbena razmerja spadajo podjemniške pogodbe, mandatne pogodbe, shranjevalne pogodbe in prevozne pogodbe.

PRAVNA RAZMERJA PRI PREVOZU

Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med subjekti iz različnih držav. Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov.

Zaradi vse večje prepletenosti gospodarskih in ekonomskih tokov v mednarodni menjavi, povezovanja gospodarskih subjektov med seboj v konkurenčnem boju ima urejanje logističnih sistemov osrednji pomen. Pojem logistike se lahko označuje kot dejavnost uravnavanja fizičnih tokov materialnih dobrin. S pojmom logistika je tesno povezana tudi globalizacija proizvodnje, ki zahteva kompleksno logistično podporo na strani samih proizvajalcev, saj le ti niso zmožni zagotavljati logistike oziroma bi jim to povzročalo prevelike stroške.

Priročnik skuša na preprost in nazoren način predstaviti organiziranost in delovanje države in njenih organov. Ta velik birokratski aparat je »kamen spotike« v vseh medijih, vendar brez njega ne bi funkcionirala niti država niti pravo, kaj šele sama družba in odnosi posameznikov znotraj nje. Sistem državne uprave temelji na javnopravnem razmerju. Javnopravno razmerje je razmerje dveh strank, ki si nista enakopravni, vsaj v pravnem smislu ne. Na eni strani imamo državo kot institucijo monopolne prislile vladajočega razreda, ki s svojimi zakoni in akti prisiljuje državljane oziroma posameznike, da nujno vstopajo v javnopravna razmerja z njo. Tukaj nimamo svobode avtonomnega urejanja pogodbenih obveznosti kot je primer v civilnem pravu, ampak imamo dva neenakopravna subjekta, od katerih si eden (država) lasti priviligiran položaj. Primer takšnega javnopravnega razmerja je davčno razmerje. Posameznik, ki je dosegel dohodek v tekočem davčnem obdobju, mora plačati davek na dohodek, sicer ga doleti sankcija. Posameznik pri vprašanju ali vstopiti v takšno pravno razmerje ni samostojen, saj po davčnih predpisih mora vstopiti v pravno razmerje z državo (FURS) in izpolniti svoje obveznosti. Prav zaradi položaja države v tem pravnem razmerju, moramo biti posebej pozorni na pravice in obveznosti posameznikov oziorma državljanov.

UPRAVLJANJE JAVNEGA SEKTORJA

Pomembna značilnost pravnih oseb javnega prava je njihova usmerjenost v zasledovanje javnih interesov, torej, da je vsebina njihovega delovanja v izvrševanju neke javne funkcije. Javne funkcije opravljajo teritorialne osebe javnega prava, kar je razvidno iz ustave in zakonov. Najpogostejša javna funkcija specializiranih institucij pa je opravljanje javnih gospodarskih ali negospodarskih služb. Izvajanje javnih gospodarskih služb se zagotavlja v okviru javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov, negospodarske pa predvsem v obliki javnih zavodov. Vendar ni vsako opravljanje javne službe zadosten razlog za uvrstitev med pravne osebe javnega prava, saj javne službe lahko na podlagi koncesije opravljajo tudi pravne osebe zasebnega prava. Izključena pa je možnost, da bi bila pravna oseba javnega prava subjekt, ki bi opravljal zasebno dejavnost. Ena izmed značilnosti pravnih oseb javnega prava je tudi javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave, predvsem izdajanje splošnih in posamičnih upravnih aktov.

PETEK 6.novembra 2026

PONEDELJEK 9.novembra 2026

SREDA 11.novembra 2026

VODITELJ ŠOLE

mag. Matjaž Kovač univ.dipl.prav.,  magister pravnih znanosti, strokovnjak za javna naročila, gospodarsko pravo in davke, visokošolski predavatelj za predmetno področje Pravo ter doktorski kandidat na področju mednarodnega finančnega in davčnega prava.

KOTIZACIJA IN PLAČILO

Kotizacija za udeležbo na spletnem dogodku za posameznega udeleženca je 485,00 €  (nismo davčni zavezanci). Za prijave do 15.10.2026 samo 465,00 €

Vključuje izvedbo spletnega dogodka v živo, gradivo v elektronski obliki, odgovore na vprašanja v živo.

Spletni seminar bo potekal v živo preko videokonferenčne platforme, zato potrebujete internetno povezavo in zvočnike.

Kotizacijo nakažete po  prejemu računa.

INFORMACIJE, PRIJAVA IN ODJAVA

Prijave sprejemamo do 2.11.2026.

Prijavite se lahko preko spletne trgovine ali preko naročilnice, ki jo izpolnite in skenirano posljete na naslov info@leksiakov.si. Naročilnico najdete v galeriji izdelka.

Skrajni rok za morebitno odpoved (pisno) je tri dni pred rokom za izvedbo. Ce se boste odjavili tri dni pred dogodkom vam bomo zaračunali administrativne stroške v višini 30% kotizacije, pri kasnejši odjavi pa v celoti.

Ime in priimek ter e pošto posameznega sodelujočega na dogodku, vnesite v polje “Opombe o vašem naročilu”. 

Za vse informacije o dogodku smo vam na volju na e naslovu: info@leksiakov.si ali telefonski številki 030 317 879

V primeru, da do roka prijave ne bo prijavljenih več kot 10 udeležencev, dogodek odpade in dobite povrnjeno celotno kotizacijo.