DAVČNO FINANČNA PRAKSA 6/2020 V povezanih družbah imajo transferne (prenosne) cene pomemben vpliv na velikost poslovnega izida družbe in na izkazovanje dobička v ugodnejšem davčnem okolju. Zaradi transparentnosti obdavčevanja dobička morajo biti transferne cene med povezanimi družbami znotraj mednarodnega tržnega sistema enake ali vsaj podobne kot med povsem nepovezanimi družbami. Read more…
DAVČNO FINANČNA PRAKSA 3/2020 V državah članicah so bile ugotovljene velike razlike v davčni strukturi in davčnih stopnjah glede na obdavčitev prodaje, trošarine, obdavčitev pravnih oseb in osebnih obdavčitev. Na področju posredne obdavčitve je bil v Franciji uveden splošni prometni davek v obliki davka na dodano vrednost, Zahodna Nemčija je Read more…
DAVČNO FINANČNA PRAKSA 2/2020 Usklajevanje davčne politike, je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Rimska pogodba, pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS, EU in Skupnosti) v 2. členu določa, da mora imeti EGS kot svojo prvotno nalogo vzpostavitev skupnega trga s Read more…
PODJETJE IN DELO 2/2020 Digitalno gospodarstvo spreminja način medsebojnega sporazumevanja, porabe in poslovanja. Digitalna podjetja rastejo veliko hitreje kot gospodarstvo na splošno, ta trend pa naj bi se še nadaljeval. Digitalne tehnologije družbi prinašajo veliko koristi, z davčnega vidika pa ustvarjajo priložnosti za davčne uprave in ponujajo rešitve za zmanjšanje Read more…
DAVČNO FINANČNA PRAKSA 3/2019 Problem obdavčevanja pravnih oseb je predvsem v možnosti nastopa ekonomskega dvojnega obdavčenja, saj je dobiček pravnih oseb lahko obdavčen tako na nivoju pravne osebe kot na nivoju prejemkov fizičnih ali pravnih oseb glede na dividende. Glede na to, se dobiček pravnih oseb na nivoju pravne osebe Read more…
PRAVNA PRAKSA 17-18/2019 Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in posledično pravilih pogosto posamezni ponudnik ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima Read more…
PRAVNA PRAKSA 11/2019 Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb ureja v 89. členu. V primeru da se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko Read more…
PRAVNA PRAKSA 8/2019 Socialno odgovorno javno naročanje (v nadaljevanju: SOJN) pomeni javno naročanje, pri katerem se upošteva eden ali več naslednjih socialnih vidikov: zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami in pravicami delavcev, socialna vključenost (vključevanje invalidov), enake možnosti, dostopnost, načrtovanje za vse, upoštevanje trajnostnih meril, vključno z vprašanji Read more…
PRAVNA PRAKSA 4/2019 Namen pravil o javnem naročanju je zagotovitev enakega obravnavanja in odprte konkurence v Evropski uniji, kar pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta tako možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Pogosto zanemarjena posledica, ki lahko nastane s tem, ko bi Read more…
PRAVNA PRAKSA 5-6/2019 Osnovni cilj družb tveganega kapitala je zagotovit transparentno in hitro financiranje podjetij, ki začenjajo poslovanje oz. ga nadaljujejo z novimi tehnološkimi rešitvam. Zakon o družbah tveganega kapitala določa, da za tvegani kapital veljajo tiste lastniške naložbe v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in Read more…