Skupna konsolidirana davčna osnova (v nadaljevanju; CCCTB) je sistem skupnih pravil za izračun davčne osnove podjetij, ki so davčni rezidenti v EU ter stalnimi poslovnimi enotami podjetij tretjih držav v EU. Skupni davčni okvir določa pravila za izračun davčne osnove vsakega podjetja (ali stalne poslovne enote), davčnega bremena posameznih subjektov, konsolidacije davčne osnove, če obstajajo tudi drugi člani skupine in porazdelitev konsolidirane davčne osnove za vsako upravičeno državo članico. Več o tem: CCCTB
Dvojno obdavčenje zelo negativno vpliva na tok naložb iz ene države pogodbenice v drugo državo pogodbenico. Pri tem je treba upoštevati dve vrsti dvojnega obdavčenja. Pravno dvojno obdavčenje obravnavamo takrat, kadar je isti davčni zavezanec dolžan dvakrat plačati davek od istega dobička. O ekonomskem dvojnem obdavčenju pa govorimo takrat, kadar mora davčni zavezanec od dobička, izkazanega v davčnem obdobju, obračunati in plačati davek od dobička, nato pa od prejetega dobička, možni prejemnik dobička ponovno plačati davek. Več o tem: EKONOMSKO DVOJNO OBDAVČENJE
Za odpravo oziroma zmanjšanje dvojnega obdavčevanja sta načelom predvideni dve metodi in sicer metoda izvzetja (oprostitve) ter metoda odbitka (dobropisa, kredita). Temeljna razlika med metodama je, da metoda izvzetja deluje na ravni dohodka, metoda odbitka pa na ravni davka. Obe metodi imata različne izpeljanke (podmetode). Najpogosteje se uporabljata metoda oprostitve s pridržkom progresije in metoda navadnega dobropisa. Več o tem: METODE ODPRAVE DVOJNEGA OBDAVČENJA
Predlog o uvedbi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, objavljen v letu 2011, v Svetu ni bil odobren. Ponovni predlog o CCCTB vključuje pravila za obravnavanje nekaterih ključnih ukrepov v okviru pobude OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Ti elementi so sedaj v obliki minimalnih standardov vključeni v nedavno sprejeti Direktivi Sveta 2016/1164/EU (ki se imenuje tudi direktiva proti izogibanju davkom). Pričakovati je, da bo Predlog o CCCTB vključeval elemente preprečevanja izogibanja davkom iz navedene direktive, vendar v novem pravnem okviru, saj morajo biti del skupnega vseevropskega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb in določati absolutna pravila, ne pa minimalnih standardov. Več o tem: NOVOSTI CCCTB
Kriptovalute so neregulirana oblika digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ. Ker omogoča visoko stopnjo anonimnosti poslovanja (proste prenosljivosti elektronske denarnice oziroma datoteke), je še toliko bolj podvržena zlorabam. Tako je z vidika doseganja dohodka iz poslovanja s kriptovalutami pomembno kakšna je davčna obravnava takšnega dohodka, poleg tega pa je pri poslovanju s kriptovalutami potrebno upoštevati tudi vidik davka na dodano vrednost. Več o tem: OBDAVČEVANJE KRIPTOVALUT
Predlog Direktive Sveta 2018/0072 CNS o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo določa pravila za določitev obdavčljivega neksusa za digitalna podjetja, ki poslujejo čezmejno, v primeru, da niso fizično tržno prisotna (v nadaljnjem besedilu: pomembna digitalna prisotnost). Potrebni so novi kazalniki za takšno pomembno digitalno prisotnost, da se določijo in zaščitijo pravice do obdavčitve držav članic v zvezi z novimi digitaliziranimi poslovnimi modeli. Prav tako predlog določa načela za pripisovanje dobičkov digitalnemu poslovanju. Ta načela bi morala bolje zajeti ustvarjanje vrednosti digitalnih poslovnih modelov, ki se močno opirajo na neopredmetena sredstva. Več o tem: OBDAVČEVANJE V OBDOBJU DIGITALIZACIJE
Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in naložbenih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen preko konvencije OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (Model OECD). Rešitve v Modelu OECD se nanašajo na odpravo dvojnega obdavčenja v tistih državah, kjer pride do kolizije med davčnimi normami istega ranga. Davek se porazdeli med državo rezidence in državo davčnega vira glede na določila Modela OECD. Model OECD ima močan vpliv tudi na bilateralno reševanje dvojnega obdavčenja. Velika večina bilateralnih pogodb vsebuje tako osnovna načela izogibanja dvojnemu obdavčenju, ki so vsebovana v Modelu OECD, kot tudi povzetke davčnih norm iz modela OECD. Več o tem: PRAVNO DVOJNO OBDAVČENJE