Academic Symposium 2018 on International Tax Law – University of Oxford, Centre for Business Taxation

V dneh od 27. do 29. junija 2018 je Center za poslovno obdavčevanje na Said Business School University of Oxford England pripravil letni akademski simpozij o mednarodnem davčnem pravu, katerega se je s svojim prispevkom z naslovom »CONCEPTUAL BASIS OF POSSIBLE IMPLEMENTATION OF EUROPEAN TAX AGENCY – ETA« udeležil tudi direktor LEKSIAKOV d.o.o. mag. Matjaž Kovač.

 Predstavitveni del akademskega simpozija se je odvijal v Teaching Centre of Said Business School Oxford med sredo 27.6.2018 do petka 29.6.2018. Na programu so bili različni znanstveni in strokovni prispevki iz področij mednarodnega davčnega prava, ki so bili predvsem usmerjeni v anglosaksonski sistem davčnega prava.

Mag. Kovač je v svojem prispevku poudaril, da okviru CCCTB-ja bi skupine družb po vsej Evropski uniji uporabljale enoten sklop davčnih predpisov in sodelovale le z eno davčno upravo (“vse na enem mestu”). Za družbo, ki bi izbrala CCCTB, bi prenehale veljati nacionalne ureditve obdavčevanja pravnih oseb v vseh zadevah, ki se urejajo s skupnimi predpisi. Pri tem se porajajo določena administrativna vprašanja, predvsem glede centralizacije ali decentralizacije administracije v CCCTB, pravil proti zlorabam in davčnega načrtovanja, izmenjava informacij v CCCTB, vsebine davčnih revizijskih postopkov v CCCTB, sistemu arbitraže za reševanje sporov med subjekti v CCCTB ter pravnemu varstvu v CCCTB. Ker je za CCCTB glede zgoraj naštetih vprašanja nemogoče obremenjevati nacionalno davčno oblast je smiselna uvedba strokovno posvetovalnega organa na nivoju EU. Ta organ bi se lahko uvedel v okviru ustanovitve posebnega centralnega organa na nivoju EU – Evropske davčne agencije, ki bi v prvi fazi imela pristojnosti predvsem glede uveljavitve CCCTB v pravni red EU in davčne zakonodaje držav članic EU, pozneje pa bi lahko razširila dejavnosti na celotni spekter davčnega sistema EU, kar bi obenem bistveno olajšalo delovanje davčne oblasti in davčnih zavezancev v državah članicah EU.

Daniel Shaviro iz New York University je predstavil novi sistem neteritorialnega US mednarodnega obdavčevanja.   V letu 2017 bi morale Združene države sprejeti teritorialno davčni sistem, v primeru da bi dejansko nastala svetovna davčna zakonodaja. Namesto tega je bil predlog teritorialne davčne zakonodaje razveljavljen, vendar le v povezavi s sedanjim obdavčenjem ameriškega FSI MNC v ZDA, ki se je s predlogom znatno razširili. Pristop predhodnega prava obdavčitve za FSI sistem, ki je potencialno le hipotetična, je postala obdavčitev zdaj ali nikoli, toda s kasnejšim sistemom FSI. To je bila obetavna usmeritev glede sprememb, saj lahko odlaganje sprejetja zakonodaje ne samo izkrivlja notranji kapitalski trgi ameriških podjetij, pač pa tudi omogoča nepotrebno davčno načrtovanje ter pričakovanja glede prihodnjih davčnih stopenj za dobičke, ki se prenašajo v rezidentne države. Jedro problema pri poskusu oblikovanja izboljšanega mednarodnega davčnega sistema v ZDA je veliko pomembnih parametrov izbire, ki jih je težko razrešiti c okviru obstoječega ali prihodnjega davčnega sistema. Tudi če se določijo čisto enostranske oblike sistema obdavčevanja, kjer se ne upošteva, kako bi se lahko odzvale druge države, imajo te spremembe pogosto značaj Goldilocks, v katerih je težko določiti nasprotujoče se kategorije obdavčevanja.

Eric Zwick iz University of Chicago je predstavil usmeritve kapitalizma v 21. stoletju. Analiza podatkov o dohodnini, ki povezujejo 11 milijonov podjetij z lastniki, ugotavlja, da so lastniki zasebnih podjetij, ki aktivno upravljajo svoja podjetja, ključni glede dohodkovne neenakosti. Zasebni poslovni prihodki predstavljajo večino porasta najvišjih dohodkov od leta 2000. Večina najboljših zaslužkov se prejme v obliki zasebnega poslovnega dohodka.  Pri aktivnih lastnikih in menedžerjih srednjega tržnega podjetja ta dohodek pripada sorazmerno znanju in usposobljenosti nekoncentrirane industrije. Dobiček se znatno zmanjša po prezgodnji smrti lastnika. Podjetja v največji zasebni lasti so dvakrat bolj dobičkonosna na delavca kot druga podjetja kljub podobnemu tveganju. Naraščajoča donosnost brez naraščajočega obsega pojasnjuje večino svoje rasti dobička. Ta dejstva skupaj kažejo, da ostajajo bogati zaposleni še naprej osrednji za povečanje najvišjih dohodkov v 21. stoletju.

Mazhar Waseem iz University of Manchester se je v svoji raziskavi poglobil v razumevanje samooblikovanja dodane vrednosti. Glavna privlačnost davka na dodano vrednost glede na njegove alternative je, da glede sistema imamo olajšave pri Izvrševanju pobiranja davkov. Z omogočanjem prilagoditve davka, plačanega na vložke, se DDV zmanjša, kar  spodbudo podjetja, da oblikujejo sposobnosti, da se izognejo plačevanju davka. Mehanizem ima v teoriji dober smisel vendar ostaja pretežno empirično nepreizkušen. Mehanizem olajšav je bil prvič uveden pri proizvajalcih in se je kasneje razširili na druge proizvodne faze, da bi raziskovalno hipotezo preizkusili empirično. Pri uporabi populacije povratnih podatkov o DDV, se trdno podpira hipoteza o samoregulaciji. Obdavčljiva prodaja podjetij, ki so sistemu davčnega neto zneska, bistveno narašča kot trgovanje s partnerji, ki šele vstopijo v davčni režim. Vendar ima davek na neformalnost veliko slabši učinek. Podjetja, ki delujejo izven formalnega režima, ostajajo skoraj neobčutljiva za  penetracija DDV. V davčno mrežo lahko vstopijo, ko vlada začne fizično preverjati njihovo poslovanje.

Travis Chow iz Singapore Management University je predstavil problematiko davčnih počitnic z vidika davčnega sistema. Izvedena je bila prva analiza velikih vzorcev udeležbe tujih davčnih počitnic s strani ameriških podjetij. Davčne počitnice so začasno znižanje davka, ki ga odobrijo vlade, običajno pa je odvisno od oblikovanja novih operativnih naložb v državi. Analiza ugotavlja, da podjetja v večji verjetnosti sodelujejo v tujih davčnih počitnicah, če so zelo kapitalsko intenzivne in imajo visoko donosne dejavnosti v tujini in manj verjetno, da sodelujejo v tujih davčnih počitnicah, če so kapital omejena in če podjetje vodi kratkoročno osredotočen generalni direktor. Medtem ko tuji davki zmanjšujemo davke na tuje dohodke, ugotovimo tudi, da v našem vzorčnem obdobju se povečuje znesek ameriškega davka na tuji dohodek. Podjetja, ki sodelujejo v tujih davčnih počitnicah povečujejo tuje zaslužke, za katere menijo, da se vežejo na trajno reinvesticijo za namene finančnega poročanja.

Benjamin Alarie iz University of Toronto je raziskoval kako bi lahko uporabili IT za predvidevanje prihodka subjekta za davčne namene. Nedavni napredek na področju umetne inteligence in strojnega učenja je povečal napovedno moč podatkovne analitike. Raziskovalna orodja, ki temeljijo na teh spremembah, bodo kmalu postala običajna. V zadnjih dveh letih smo se je delalo na projektu Blue J Legal. Projekt se je začel z namenom, da bi razumeli, kako je mogoče uporabiti tehnike strojnega učenja za boljše napovedovanje pravnih izidov. Na mnogih področjih je človek nadvladan z mehanskim in algoritmičnim napovedovanjem. Ta pojav je bil raziskan in iz njega so bile ugotovitve, da se pravno področje ne razlikuje. Napredek v strojnem učenju, ki je ustvaril močna orodja za napovedovanje presegajo tradicionalne statistične tehnike pri napovedovanju rezultatov. Iz raziskave izhaja svet, v katerem so informacije o zakonskih pravicah in odgovornostih bolj dostopne; kjer se zmanjšajo informacijske asimetrije, ki vodijo v nepotrebne stroške sodnih postopkov; in kjer regulatorji uporabljajo ta orodja za ustvarjanje bolj učinkovite in učinkovite uprave vlade.

Johannes Becker iz University of Münster je predstavil obdavčitev in razporeditev tveganja v mednarodnem podjetju. Neomejena podjetja optimalno razporedijo vse svoje tveganje v države z visokim davkom, da bi povečale tveganje delitev z vladami in njihovim dobičkom v države z nizkim davkom, ter da bi zmanjšali pričakovan davek na plačila. Vendar pravila o transfernih cenah, ki zahtevajo tveganje za nadomestilo z višje pričakovanim donosom uvajajo kompromis: motivi za delitev tveganja za visoke davke morajo biti uravnoteženi z motivi tveganj v državah z nizkim davkom. Večnacionalna podjetja nesorazmerno razporejajo tveganje v države z nizkim davkom. To kaže, da je notranja razporeditev tveganja in dobička učinkovito omejena s pravili o transfernih cenah in da prevladuje gibanje dobička kot delitveni motiv.

Thomas Rasmusen Tørsløv iz University of Copenhagen je predstavil manjkajoči dobiček narodov. S kombiniranjem novih makroekonomskih statistik o dejavnostih multinacionalnih podjetij z nacionalnimi računi davčnih oaz in drugih svetovnih držav ocenjujemo, da se blizu 40% večnacionalnih dobičkov vsako leto preusmeri v države z nizkim davkom. Preusmeritev dobička je najvišja med ameriškimi multinacionalkami; izgube davčnih prihodkov so največje za

Evropske unije in držav v razvoju. Teoretično in empirično se v mednarodnem davčnem sistemu kaže to v tem smislu, da davčni organi držav z visokim davkom nimajo spodbude za boj proti prenašanju dobička v davčne oaze. Namesto tega se osredotočajo na njihovo izvrševanje prizadevanja za preseljevanje dobičkov, rezerviranih v drugih državah z visokim davkom. Ta neuspeh politike lahko pojasni vztrajnost preusmeritve dobička na nizke davke

kljub precejšnjim stroškom za države z visokim davkom. Ponuja se novo križišče

podatkovnih baz BDP, dobička podjetij, trgovinskih bilanc in faktorskih delnic, kar kaže na to, da je svetovni dvig deleža kapitala podjetja znatno podcenjen.

Ilan Benshalom iz Hebrew University je razpravljal o porasti neenakosti in padcu davčnega kapitala. Oživitev visokih ravni neenakosti v naprednih gospodarstvih ob koncu 20. stoletja ima za posledico razpravo o tem, kako bi se vlade odzvale nanjo, ter dvignile obresti in skrbi na različnih področjih družboslovja in moralne filozofije. Delovanje in sprejemanje davčnih pravil ter analiza njihovih rezultatov se zdi zelo zapleteno. “Naravni” akademski odziv na to zapletenost je obravnavati vsako izdajo v ločenem ozkem okvirju za povečanje natančnosti analize in jasnosti svojih sklepov. Predavatelj se zavzema za drugačen pristop in poziva k pripravi splošnejših okvirjev. Trdi, da medtem ko razpravo o primerni davčni distribuciji v politiki ni mogoče akademsko rešiti, obstaja potreba po bolj strukturiranem interdisciplinarnem pristopu. Ta struktura bi med drugim morala omogočiti povezovanje udeležencev v tej razpravi ter predstaviti stališča do empiričnih ugotovitev in moralnih zaznav, ki se ukvarjajo z neenakostjo.